Učinki podnebnih sprememb - Poročilo ZN o podnebnih spremembah iz leta 2007

„Trenutno vodilo je preprečitev dviga temperature ozračja za več kot dve stopinji. V kolikor bi se ozračje segrelo za več kot dve stopinji, bi bile globalne posledice tako obsežne, da bi jih komaj še lahko krotili,“ pravi Hans Joachim Schellnhuber, direktor potsdamskega Inštituta za raziskovanje učinkov podnebnih sprememb.

Wolfgang Lucht, raziskovalec biosfere in Schnellnhuberjev sodelavec, je sodeloval pri pripravi poročila Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah. Lucht opozarja, da podnebne spremembe ogrožajo biotsko raznolikost vrst in celotne ekosisteme:

„Simulacije s pomočjo priznanega klimatskega modela britanskega centra za raziskovanje podnebnih sprememb (Hadley Center for Climate Prediction and Research) so pokazale, da bi se v toku 21. stoletja lahko precej zmanjšala količina padavin na območju reke Amazonke, in to celo do take mere, da bi zaradi pomanjkanja vode lahko odmrl večji del tropskega gozda.''

Revne države so najbolj prizadete

Dejstvo je, da vremenske razmere postajajo čedalje bolj ekstremne. Večjemu delu Afrike in območju Sredozemskega morja grozi izsušitev, medtem ko so druga območja izpostavljena močnim nalivom in poplavam. Ob vsem tem pa morajo že danes revna območja sveta trepetati pred najhujšimi posledicami podnebnih sprememb.

Znanstveniki so dalj časa predvidevali, da pozitivni učinki podnebnih sprememb blažijo ekološke posledice. Poročilo Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) je slednje ovrglo kot kaj malo verjetno. Razlog za to je nepričakovano močan dvig gladine svetovnih morij. Doslej je veljala predpostavka, da vodostaji ne bodo narasli za več kot en meter. Danes je jasno, da ta napoved ne drži. Hans Joachim Schellnhuber predvideva, da bi lahko prišlo do poplavljanja celotnih obalnih pokrajin.

„Z dvigom vodostajev za en meter je treba računati že v tem stoletju. Dvig morske gladine je neločljivo povezan z vse hitrejšim taljenjem himalajskih ledenikov in krčenjem grenlandske ledene plošče,“ je prepričan Schellnhuber.

Sajasti delci so uničevalci podnebja

Toplogredni plini, kot so metan, CO2 in didušikov monoksid (smejalni plin), niso edini vzrok za tako obsežno segrevanje ozračja. Zadnje raziskave so pokazale, da tudi onesnaževanje ozračja botruje dvigu povprečne temperature. Gre namreč predvsem za sajaste delce, ki so, kot pravi Hans Joachim Schellnhuber, v največji meri posledica izpustov kitajskih termoelektrarn na premog. Schnellnhuber nadaljuje,

da je bilo dokazano, da približno 20 odstotkov sajastih delcev, ki povzročajo sivo obarvanje grenlandske ledene plošče, izvira iz kitajskih termoelektrarn na premog. „Če površina ni več tako bela, kot je bila, sončnih žarkov ne odbija več v tolikšni meri kot poprej. Ledena plošča postaja vse toplejša, posledično pa se tudi hitreje tali,“ opisuje Schnellnhuber. Enako se dogaja tudi s himalajskimi ledeniki. Iz tega sledi, da onesnaževanje ozračja igra ključno vlogo pri vse obsežnejšem učinkovanju podnebnih sprememb.

Zmanjševanje sajastih delcev v ozračju pomeni večjo potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov

Sajastim delcem se sicer pripisuje dvojni vpliv. Na eni strani povzročajo segrevanje Zemlje, medtem ko na drugi strani ohlajajo atmosfero. Po ugotovitvah ameriškega strokovnjaka za podnebje Veerabhadrana Ramanathana z Univerze v Kaliforniji. delci namreč visoko na nebu odbijajo sončne žarke in tako blažijo segrevanje Zemlje. Ramanathan napoveduje, da bi se v primeru izločitve sajastih delcev (aerosolov) iz ozračja s pomočjo sodobne ekološke tehnologije Zemlja lahko segrevala še hitreje, kot to napoveduje Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah.

„Ob pregledu vseh podatkov, ki jih je zbrala Mednarodna skupina ZN za podnebne spremembe (IPCC), ugotavljam, da je človeštvo v atmosfero izpustilo že toliko toplogrednih plinov, da bi to moralo povzročiti dvig povprečne temperature za 2,5 stopinji Celzija. To torej pomeni prekoračitev praga dveh stopinj, ki ga Evropska komisija opredeljuje kot mejo za razglasitev nevarnih podnebnih sprememb. A ne zagovarjam prepričanja, da bi aerosole morali nujno ohraniti v atmosferi, da bi se obvarovali pred segrevanjem ozračja Zemlje. Moje raziskovalno delo opozarja na to, da izločitev aerosolov hkrati pomeni tudi nujnost zmanjševanja in omejevanja izpusta toplogrednih plinov v atmosfero,“ poudarja Ramanathan.